Kobariski Stol

Kobariški stol

Pl. Sp. Božica, 1220m - Kobariški Stol, 1673m, 19. oktober 2005

Pogled s planine Sp. Božica na Kaninski greben.

Ni pokvarjena slika ...

... tudi umetno pobarvana ni. Oktobra, ko so dnevi postali vse bolj hladni, se je narava oblekla v tople barve. Da ji je s tem kaj bolj toplo ne kaže, saj se bo kmalu spet preoblekla v snežno beli plašč.
Tik pred mejnim prehodom Učja, sva zavila levo na gozdno cesto, ki pelje na sedlo M. Vrh (1405m). Po obupni gozdni cesti sva se prizibala do planine Sp. Božica (lovska koča). Cesta je postajala vse slabša, zato sva raje parkirala in nadaljevala peš. Do sedla je še kakih 30 min. hoje.

Pogled od lovske koče nekoliko bolj desno, na Polovnik.

Od tu, kjer se cesta prevesi iz Učje na Breginjsko stran (1380m), je prav lep razgled na vse strani.
Posebno lep je pogled na Kaninov greben.

Široko, blago kopasto sleme, je v presenetljivem nasprotju z odsekanima pobočjema, ki strmo padata v Sočo in v Breginjski kot.

Le pogled na sosedne gore te spomni, da to ni kak dolinski pašnik.

Hlevi so zdaj prazni. Živino so že odgnali v dolino.

V ozadju greben Krnčice na čigar koncu se dviga ostri vrh Krna.

Z vodo iz tega kala se je morala zadovoljiti živina. Ni ravno studenčnica! Jutranja megla se v dolini ni razkadila. Vreme se bo pokvarilo.	Relejna postaja na vrhu je za obiskovalce zaprta. Je pa prijetno posedeti ob mizi pred stavbo.

Križišče poti na vrhu ob relejni postaji.

Kaninska smučišča čakajo na sneg. Ko bo zgornja postaja žičnice zakopana v sneg verjetno ne bo več tako očitna,

Soča objema vas Log čezsoški.
Tu z vrhnje planote, imam občutek, kot da bi lahko vrgel kamen vanjo.

Globoka grapa na levi skriva Slap Boka. Vidna je le struga spodnjega toka potoka Boka.

Pod južnim pobočjem Stola se sonči vas Breginj.
Na tej strani grebena je očiten vpliv sredozemske klime. Različnega vpliva na rastje se zaveš, ko pogledaš čez rob grebena na južno pa na severno stran (glej prejšnjo sliko).

Velikana Bavški Grintavec in Triglav se merita čez Trento. Kot, da bi narava hotela še dodatno poudariti njuno veličino, je izdolbla med njima globoko dolino. Pri vasi Soča ima korito reke natančno 500m n.v.

Med prvo svetovno vojno je bil Stol obrambna pozicija italijanske vojske. Razriti vrh zgovorno priča o tem.

Darinka na Stolu sedi,

se Triglava tesno drži.

Je hoja Darinko utrudila,

vendar se prešerno smeji.

I.P.

Počitek na klopci pri relejni postaji na Kobariškem Stolu.

Cesta se s sedla spušča v serpentinah po pobočju proti Breginju.

Nadiža, ki se ves čas stiska pod Mijo, naredi ovinek okrog nje in se vrne nazaj proti zahodu od koder je prišla.

Značilni položni stožec nezmotljivo označuje Matajurja.

Vprašanje za milijon Evrov:
Zakaj si je Nadiža izbrala pot čez ovire v sotesko, ko pa je imela lepo odprto pot po rahlem padcu proti Kobaridu in Soči?

Krn (2244m). Še en velikan, ki ga dodatno poudarja silno nizko korito Soče (200m pri vasi Kamen).

Od vrha Stola se greben nadaljuje čez V. Muzec v Italijo.

Že dopoldan se je z juga nabiral mrč, ki je vse bolj gostil ozračje nad Benečijo.
Zdaj pa se že nabirajo oblaki nad Stolom. Čas je za odhod.